‏ Acts 9Summary

Savel sreča Kristusa

1Savel je še vedno poln fanatičnega sovraštva preganjal kristjane. Šel je k velikemu duhovniku v Jeruzalemu. 2Prosil je, da bi mu dal pismo, naslovljeno na sinagoge v Damasku, z zahtevo, naj bi mu pomagali, da bi našel tiste kristjane, ki so prebivali tam, može in žene, da bi jih lahko privedel kot jetnike v Jeruzalem. 3Ko pa je bil na poti in se je že bližal Damasku, ga je naenkrat obsvetila svetloba z neba, ki ga je povsem zaslepila. 4Padel je na tla in tedaj je zaslišal glas: “Savel, Savel, zakaj me preganjaš?” 5“Kdo pa si, Gospod?” je vprašal Savel. “Jezus sem, ki ga ti preganjaš!” je odgovoril glas. 6“Vstani in pojdi v mesto. Tam ti bodo povedali, kaj naj storiš.” 7Savlovi spremljevalci so onemeli od strahu, kajti slišali so glas, niso pa nikogar videli. 8Ko je Savel vstal s tal in odprl oči, ni več videl. Za roko so ga morali peljati v Jeruzalem. 9Tri dni je bil slep in ni mogel niti jesti, niti piti.

10V Damasku je živel neki kristjan, ki mu je bilo ime Hananija. Njemu se je prikazal Gospod v viziji. “Hananija,” mu je dejal. “Da, Gospod, tukaj sem,” je le-ta odgovoril. 11“Pojdi v Ravno ulico, v Judovo hišo in povprašaj tam po Savlu iz Tarza. On pravkar moli 12in v viziji sem mu pokazal moža po imenu Hananija. Ta je prišel k njemu in položil nanj roke, da bi spregledal.” 13“Toda Gospod,” se je upiral Hananija, “od tako mnogih sem že slišal, kako neusmiljeno ta Savel preganja tvojo cerkev v Jeruzalemu. 14Poleg tega smo izvedeli, da so mu veliki duhovniki dali pooblastilo, da bi tudi tukaj lahko polovil tiste, ki kličejo tvoje ime.” 15Vendar je Gospod dejal Hananiju: “Stori vse tako, kot sem ti dejal. Izbral sem tega moža, da ponese moje sporočilo ▼

▼V izvirniku: da oznani moje ime

vsem ljudstvom in vladarjem sveta, pa tudi Izraelcem. 16Pokazal mu bom, koliko mora trpeti zaradi mojega imena.” 17Hananija je poslušal. Odšel je v Judovo hišo, tam je našel Savla in nanj položil roke. “Dragi brat Savel,” je dejal, “Jezus, ki se ti je pokazal na poti, me je poslal k tebi, da bi se napolnil s Svetim Duhom in da bi spet videl.” 18V tem trenutku je Savel spregledal. Bilo je, kot bi z njegovih oči odpadle luskine. Takoj potem se je krstil. 19Nato je jedel in vrnile so se mu moči.

Preganjalec postane človek, ki ga preganjajo

Nekaj dni je Savel ostal pri vernih v Damasku. 20Toda brž ko je bilo mogoče, je odšel v sinagogo, da bi vsem pripovedoval veselo sporočilo, da je Jezus resnično Božji Sin. 21Vsi, ki so ga slišali, so se čudili. “Ali ni to tisti človek, ki je v Jeruzalemu tako odločno preganjal vse Jezusove pristaše?” so vprašali. “Slišali pa smo tudi, da je prišel sem, da bi našel kristjane in jih kot jetnike odpeljal k velikim duhovnikom.” 22Savel pa je bolj in bolj prepričljivo oznanjeval, da je Jezus obljubljeni Mesija, tako da Judje v Damasku na koncu niso imeli več kaj povedati, kar bi moglo ovreči te trditve.

23Zato so se čez nekaj časa odločili, da Savla umorijo. 24On pa je izvedel za njihove načrte. Medtem ko so Judje noč in dan stražili pri mestnih vratih, da jim ne bi ušel, 25so ga kristjani ponoči spustili v košari čez mestno obzidje.

Savel pri kristjanih v Jeruzalemu

26Potem ko je Savel prišel v Jeruzalem, se je poskušal tam pridružiti cerkvi. Toda vsi so se ga bali, ker niso mogli verjeti, da je res postal kristjan. 27Končno se je Barnaba zavzel zanj. Privedel ga je k apostolom in jim pripovedoval, kako je Savel na poti v Damask videl Gospoda, kako mu je Jezus govoril ter da je v Damasku neustrašeno oznanjeval Jezusovo ime. 28Šele zdaj so kristjani v Jeruzalemu prisrčno sprejeli Savla. Hodil je pri njih ven in noter in brez strahu pridigal v Jezusovem imenu. 29Z Judi, ki so govorili grško, pa se je prepiral. 30Ko so izvedeli, da ga ti Judje hočejo umoriti, so ga verni varno prepeljali v Cezarejo. Odtod je Savel potoval v svoje rojstno mesto Tarz.

31Cerkve v Judeji, Galileji in Samariji so zdaj imele mir. Rasle so v poslušnosti in zvestobi Bogu. Ker je Sveti Duh deloval, so mnogi ljudje sprejeli vero v Boga.

Peter v Lidi in Jopi

32Na enem izmed mnogih potovanj, ki so vodila Petra po vsej deželi, je prišel tudi h kristjanom v mestu Lidi. 33Tam je srečal Eneja, moža, ki je že osem let ležal hrom v postelji. 34Peter mu je dejal: “Enej, Jezus Kristus te ozdravlja. Vstani in poskrbi sam zase!” Hromi je vstal in zdaj je lahko hodil. 35Ko so prebivalci v Lidi in v okoliških krajih na saronski ravnini videli ozdravljenega, so začeli verjeti v Jezusa kot Gospoda.

36V mestu Jopa je takrat živela neka kristjanka, ki ji je bilo ime Tabita. Ime pomeni “Srna”. Storila je mnogo dobrega in je pomagala revnim. 37Ko je bil Peter v Lidi, je naenkrat zbolela in umrla. Prijatelji so jo pripravili za pogreb in ležala je v neki podstrešni sobici. 38Jopa ni daleč od Lide. Zato so kristjani iz Jope poslali dva moža s prošnjo k Petru: “Pridi kakor hitro le moreš k nam v Jopo!” 39Peter je takoj odšel z njima. Ko so dospeli, so ga odpeljali v izbo, kjer je ležala umrla. Tam je bilo mnogo vdov, ki jim je Tabita pomagala v njihovi stiski. Jokale so, ko so Petru kazale obleke in plašče, ki jim jih je sešila Tabita. 40Peter pa je vse poslal ven. Pokleknil je in molil. Potem je rekel umrli: “Tabita, vstani!” Takoj je odprla oči in pogledala v Petra, 41ki jo je prijel za roko in ji pomagal, da je vstala. Potem je poklical verne in vdove v izbo in le-ti niso mogli verjeti, da je Tabita stala živa pred njimi. 42Kmalu se je to razvedelo po Jopi in mnogi so zaradi tega sprejeli vero v Gospoda. 43Peter pa je še dalj časa ostal v Jopi v hiši strojarja Simona.